Pisno prevajanje večinoma opravljamo v pisarni in imamo vedno možnost popraviti napake, ker se ga vedno še lektorira in uredi. Vedno lahko nekoga vprašamo za nasvet in pomoč. Tega pri ustnem prevajanju ni možno. Ustno prevajanje poteka na licu mesta in večinoma ni možno popraviti napake. Kdor se odloči za ustno prevajanje mora imeti že nekaj izkušenj iz prevajanje. Ustnemu prevajanju večinoma pravimo tolmačenje. Že v času študija se odločamo za ustno prevajanje in je tudi sam študij je veliko bolj zahteven. Kdor se odloči za tolmača mora imeti izreden posluh za jezik. Prevod mora biti vedno stoprocentno pravilen.
Ker je tolmačenje veliko bolj zahtevno, je tudi strošek za tolmača veliko večji. Večinoma so tolmači več plačani, deležni so veliko večjih stresov in odgovornosti. V grobem poznamo dve osnovni vrsti ustnega prevajanja. Simultano prevajanje, ki poteka istočasno z nekaj sekundnim zamikom. Prevajalec mora do potankosti poznati jezik, ker nima časa za posvet. Ker je ta način ustnega prevajanja tako zahtevno, sta vedno dva tolmača hkrati, ki opravljata simultano prevajanje. Po določenem času tolmačenja, en prevajalec ima oddih in prične z prevajanje drugi tolmač. Drugi način tolmačenja je konsekutivno prevajanje. To prevajanje poteka z določemim zamikom. Ko preneha govorec z govorjenjem tolmač prevede kar je bilo povedano. Ustno tolmačenje vedno poteka tako, da ima tudi poslušalce. Zato mora resnično biti opravljeno kvalitetno in strokovno. Napake si ne mora nihče dovoliti.
Danes je raba prevajanja zelo velika. Slovenija je majhna in brez znanja jezikov ne gre. Že vse in na vsakem koraku je potrebno prevajati. Na vsakem koraku srečamo prevode in to velikokrat v več jezikov. Kdor zna veliko jezikov se mu ni potrebno bati, da bo ostal brez dela. Kdor se odloči za poklic prevajalca in ima za jezike velik posluh ne bo nikoli stal brez dela in brez zasluška.