Dražba se zaključi s prodajo dražbenih predmetov, lahko tudi le z delom zarubljenih predmetov, a le v primeru, da zadostujejo za celotno poplačilo upnika, ter tudi v primeru, ko ni dosežena izklicna cena.
V primeru, ko se stvar ne proda na prvi javni dražbi, ter nobena od strank ne predlaga, da bi se dražba ponovila oziroma, če se predmet ne proda niti na drug dražbi, potem je izvršitelj primoran, da obvesti sodišče oziroma pristojni organ. Potem mora sodišče ustaviti izvršbo ter izdati sklep o ustavitvi izvršbe, tako lahko potem dolžnik vzame zarubljene predmete. Dolžnik svoje predmete prejme nazaj skupaj z listinami, ki dokazujejo, da je on lastnik. Izvršitelj mora potem sestaviti zapisnik v katerega navede v kakšnem stanju so predmeti, ki se prevzemajo. Izvršitelj mora navesti tudi, da ima dolžnik pravico, da lahko na podlagi tega zapisnika, od sodišča oziroma pristojnega organa, zahteva izbris rubeža ter prepoved odtujitve iz listin, ki dokazujejo lastništvo predmeta. Dolžnik mora v nekem določenem roku prevzeti zarubljene predmete, saj gredo v nasprotnem primeru v uničenje.
V primeru, ko se stvar proda na dražbi, mora kupec takoj po končani dražbi položiti kupnino ter predmet prevzeti. Tako potem kupec postane lastnik predmeta, ki je prost bremen, neodvisno od tega ali je bil dolžnik res lastnik tega dražbenega predmeta ali ne. Kupec kupi predmet takšen kot je, in nima nobenih jamstev glede kakršnih koli napak.
Izvršitelj lahko stvar izroči kupcu, brez da bi vplačal kupnino, le v primeru, če sam jamči do višine zneska dosežene kupnine. V primeru, da upnik v to ne privoli, se stvar proda naslednjemu najboljšemu dražitelju.
Pravilnik pravi, da kupec dražbenega predmeta ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali katera koli druga oseba, ki uradno sodeluje pri prodaji. Prav tako kupec ne more biti oseba, ki po zakonu ne more pridobiti predmeta prodajne izvršbe.