Mobilni telefon ali mobitel ali mobilec ali mobilnik je telekomunikacijska elektronska naprava, ki je zelo podobna navadnemu stacionarnemu telefonu in ki je popolnoma prenosna, saj ne rabi žične povezave s telefonskim omrežjem ter niti svoje lastne bazne postaje, kot jo potrebuje sicer domači navadni brezžični telefon, ki deluje zgolj v omejeni oddaljenosti od te bazne postaje. Pametni mobilni telefon (angleško smart phone) pa je telefon, ki nam nudi naprednejše računalniške sposobnosti, saj je pametni mobilni telefon praktično računalnik vgrajen v manjše ohišje.
Tak telefon je znan tudi kot dlačnik in uporabniku omogoča, da sam naloži in zaganja tudi zahtevnejše aplikacije in ne zgolj osnovnih, kot to še vedno omogoča navaden mobilni telefon. Zaradi rasti povpraševanja po pametnih telefonih z močnejšimi procesorji in s čim več spomina, večjimi zasloni ter odprtimi operacijskimi sistemi, je naveden mobilni telefon v samem razvoju prehitela za več let. Zgodovina razvoja pametnih telefonov sega v leto 1992, ko je bil razvit prvi, ki se je imenoval Simon.
Ta telefon je poleg osnovnih funkcij omogočal tudi koledar, imenik, svetovno uro, kalkulator, beležko, elektronsko pošto, igrice ter možnost pošiljanja in sprejemanja faks sporočil. Že prvi tak mobilni telefon ni imel več tipk, ampak se je upravljal preko zaslona na dotik. Torej na kratko povedano, ti tako imenovani pametni telefoni niso nič drugega, kot zgolj naprednejši mobilni telefon, ki nam poleg osnovnih funkcij telefoniranja in pošijanja kratkih SMS sporočil, omogoča še praktično vse, kar nam omogoča namizni ali prenosni računalnik.