Optimizacija spletnih strani

Kreatin ima lahko vsebnost med različnimi mišicami razlikuje tudi do trideset odstotkov. Bolj vzdržljive mišice, torej to so tiste, ki imajo več tako imenovanih rdečih mišičnih vlaken, vsebujejo manj kreatina kot hitre mišice, ki imajo več belih vlaken. Kreatin ima zgornjo mejo koncentracije med 155 in 160 mmol/kg mokre mišične mase pri redkih ljudeh pa tudi še nekoliko višja.

Preberite tudi: Vplivi kreatina

Kreatin se v telesu se dnevno presnovi v kreatinin. To je približno en odstotek do dva odstotka, to je okoli dva grama vsega in izloči z urinom. Telo kreatin nadomesti s sintezo iz aminokislin arginina, glicina in metionina, polovico pa dobi iz hrane živalskega izvora.

Strokovnjaki so si enotni, da problem športne prehrane dandanes še zdaleč niso maščobe, temveč ogljikovi hidrati. To sta največkrat sladkor in prečiščen škrob, ki se skrivata v vedno pogosteje predelani hrani, kar velja tudi za športno. Da preveč sladkorja škodi, je že dolgo znano, premalo pa se govori o tem, kako zelo nevaren je, čeprav dejansko ogroža življenje športnikov.
Pri športni prehrani je ogromno faktorjev in jih je zelo težko posplošit v neka pravila. Sama športna prehrana je zelo odvisna kdaj in kolikokrat treniramo. Če treniramo samo zjutraj ali pa samo zvečer ali pa če dvakrat dnevno, kjer je spet pomembno koliko časa mine med treningoma.

Preberite tudi: Športna prehrana pri zimskih športih

Kar se rekreativnih treningov tiče sama športna prehrana ne igra tako bistvene vloge in se držimo samo nekaj osnovnih pravil, to je da telo dobi dovolj proteinov, ogljikovih hidratov in maščobe. Športna prehrana je celo, pred in med podvodnim lovom, zelo pomembna.

Ogljikove hidrate lahko razvrstimo v dve kategoriji, glede na način, kako jih telo prebavi.
Te dve kategoriji sta:
1    enostavni ogljikovi hidrati in
2    kompleksni ogljikovi hidrati

Preberi tudi: Kaj so sploh ogljikovi hidrati

Ti ogljikovi hidrati so iz enostavnih sladkorjev. Enostavne ogljikove hidrate najdemo v mleku, sadju, nekateri zelenjavi in predelanih žitaricah. Najbolj običajen vir ogljikovih hidratov pa so sladkorji, ki se jih uporablja pri procesiranju hranil: sukroza, fruktoza, glukoza.
Kompleksni ogljikovi hidrati so sestavljeni iz večjih verig enostavnih sladkorjev. V to skupino ponavadi sodijo škorbi in vlakna, saj jih človeško telo dalj časa razgraja. Vlakna so tako kompleksna, da jih telo ne more razgraditi in gredo čez telo skoraj nespremenjena. Zaradi tega ne sproščajo kalorij, toda imajo pomembno vlogo pri čiščenju prebavnega trakta in še nekaj drugih zdravstvenih prednosti. Kompleksne ogljikove hidrate najdemo v žitih kot so kruh, testenine in kosmiči ter v nekateri zelenjavi, kot je krompir in koruza.

Različne aminokisline vsebujejo beljakovine. Aminokisline so torej sestavni del človeškega telesa. Poleg splošne funkcije so aminokisline del encimskega in hormonskega sistema, obrambnih telesc, tvorbo RNA in DNA, pomembne so za prenos kisika po telesu.

Preberite tudi: Kaj so aminokisline

Beljakovine, zaužite z hrano, se v telesu razgradijo na dvaindvajset znanih aminokislin, ki se med seboj ločijo glede na to, ali so za človeško telo nujne ali ne. Glavna značilnost esencialnih aminokislin, v človeškem telesu je takih osem, je ta, da jih človeški organizem ne more proizvesti sam, torej je njihov vnos s hrano obvezen. Poleg teh poznamo tudi tako imenovane pogojno esencialne aminokisline, ki jih telo lahko proizvede samo. Takšne aminokisline so neesencialne aminokisline. Ob določenih pogojih lahko pride do tega, da potreba po teh aminokislinah v telesu presega njihovo proizvodnjo, zato se imenujejo pogojno esencialne.